-
1 spirit
['spirit]1) (a principle or emotion which makes someone act: The spirit of kindness seems to be lacking in the world nowadays.) duh2) (a person's mind, will, personality etc thought of as distinct from the body, or as remaining alive eg as a ghost when the body dies: Our great leader may be dead, but his spirit still lives on; ( also adjective) the spirit world; Evil spirits have taken possession of him.) duh3) (liveliness; courage: He acted with spirit.) elan•- spirited- spiritedly
- spirits
- spiritual
- spiritually
- spirit level* * *I [spírit]nounduh; duša; prikazen, duh, nadnaravno bitje, demon; genij, velik duh; smisel, duh (zakona); figuratively polet, elan, pogum, morala, ognjevitost, energija; figuratively življenjska moč, volja; figuratively gonilna moč, duša (podviga, podjetja); plural razpoloženje; veter, sapicaout of spirits — potrt, deprimiranabsent in body, but present in spirit — telesno odsoten, duhovno pa prisotenastral spirits — duhovi, za katere verujejo, da žive med zvezdamifamiliar spirits — duhovi, ki spremljajo čarovnice ali jim služijogreat spirits — véliki duhovi (razumniki, velikani duha)high spirits — dobro, veselo razpoloženje, veselostthe Holy Spirit ecclesiastic sv. duhlow spirits — potrtost, deprimiranosta master-spirit — človek izredne pameti, ki drugim vsiljuje svoje mnenjethe poor in spirit — ubogi na duhu, ponižnipoor spirits — pobitost, potrtostto be in poor (low) spirits — biti potrt (pobit, malodušen, deprimiran)II [spírit]transitive verbnavdihniti, inspirirati; priganjati, siliti (on k)to spirit away (off) — skrivaj in hitro odvesti, pustiti izginitito spirit a child — odvesti, ugrabiti otrokato spirit a prisoner — pustiti, da ujetnik izgineIII [spírit]nounchemistry destilat; špirit; American alkohol, alkoholna pijača; plural alkoholne, opojne pijače, spirituozespirit of ether medicine Hoffmannove kapljicespirit(s) of wine — vinski cvet, alkoholardent spirits — močne, zelo opojne pijačea glass of spirits and water — kozarec alkoholne pijače, mešane z vodo -
2 sap
I [sæp] noun(the liquid in trees, plants etc: The sap flowed out when he broke the stem of the flower.) rastlinski sok, mezgaII [sæp] past tense, past participle - sapped; verb(to weaken or destroy (a person's strength, confidence, courage etc): The disease slowly sapped his strength.) oslabiti* * *I [sæp]1.nounbotanyrastlinski, drevesni sok; beljava (v lesu); mlada letnica; mozeg, mezga, figuratively življenjski sok, kri, močthe sap of youth — mladostna življenjska moč (sila); American slang bedak, tepček; novinec, zelenec;2.transitive verbizsesati, izmozgati, izčrpati, spodkopati zdravje, življenjsko moč; odstraniti beljavo (z mladega stebla); American slang pretepsti, premikastitiII [sæp]1.nounrov (podzemeljski), podkop; prekop, jarek; kopanje rovov; figuratively počasno ali skrivno spodkopavanje (upanja, odločnosti itd.);2.intransitive verbkopati rov, prekop; transitive verb (s)podkopati (tudi figuratively), military minirati; spodjesti, oslabitiIII [sæp]1.nounslangguljenje (učenje), piljenje; gulež, pilež; garanje, muka, težko in enolično delo;2.intransitive verbguliti se, piliti se, sedeti vedno pri knjigah -
3 vital
1) (essential; of the greatest importance: Speed is vital to the success of our plan; It is vital that we arrive at the hospital soon.) bistven2) (lively and energetic: a vital person/personality.) vitalen•- vitality* * *[váitl]1.adjective ( vitally adverb)življenjski, življenjsko važen, nujno potreben, vitalen; poetically živ, ki živi; življenjsko nevaren, smrten, poguben, usodepoln; figuratively biten, bitno važen, bistven, glaven, osnoven; odločilen; živahen, vitalen, poln poleta (elana)vital force, necessity — življenjska moč, potreba (nuja)vital statistics humorously obseg prsi, pasu in bokov pri ženskia vital wound — smrtonosna rana;2.nounpluralvitalni organi (neobhodno potrebni za življenje); figuratively bistvo; važni sestavni deli -
4 stamina
['stæminə](strength or power to endure fatigue etc: Long-distance runners require plenty of stamina.) vzdržljivost* * *[staeminə]nounživljenjska moč, vitalnost; žilavost, odpornost, vzdržljivost, vztrajnost; obsolete mozeg -
5 vim
[vim]nouncolloquially moč, jakost, krepkost; polet, razmah; vitalnost; pogum; odločnost, podjetnost, energija, energičnost, življenjska silaI feel full of vim today figuratively "danes bi se šel z vragom metat"
См. также в других словарях:
móč — í ž (ọ̑) 1. človekova telesna sposobnost za opravljanje fizičnega dela ali prenašanje telesnih naporov: z dvigovanjem uteži si je pridobil precejšnjo moč; tekmovalci so v začetku varčevali z močjo; ekspr. ima medvedjo, volovsko moč; na dopustu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ubíjati — am nedov. (í) 1. z udarci, s silo povzročati smrt a) človeka: ropali so in ubijali / ubijati ljudi s strupi / ekspr. ni ubijal z rokami, ampak z besedo ukazoval je ubijati b) živali: ubijati kače // s silo svojega gibanja, padca povzročati smrt… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
uplahníti — in upláhniti em dov. (ȋ á) 1. postati po obsegu manjši: bula je uplahnila; ovci je vime uplahnilo / ekspr. ko je veter ponehal, so jadra uplahnila se povesila / od bolezni so mu lica uplahnila upadla; val uplahne 2. ekspr. priti na nižjo stopnjo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nènačét — a o prid. (ȅ ẹ̑) ki ni načet: nenačet hlebec; nenačeta steklenica žganja; nenačeta škatla cigaret / nenačet pogovor, problem; vprašanje je ostalo nenačeto / ekspr. nenačeta življenjska moč … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ôgenj — ôgnja m (ó) 1. pojav, pri katerem oddaja snov ob spajanju s kisikom svetlobo in toploto: ogenj gori, plapola, tli, ugaša, žari; ogenj greje; ogenj v peči prasketa; ogenj je zagorel in razsvetlil okolico; ekspr. ogenj požira seno; kuriti, zanetiti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vitálnost — i ž (ȃ) 1. sposobnost za življenje, obstajanje: razvoj organizma je odvisen od njegove vitalnosti; sevanje zmanjšuje vitalnost; biološka, socialna vitalnost osebnosti; vitalnost čebelje matice / vitalnost družbe, institucij / vitalnost ideje 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vitálen — lna o prid., vitálnejši (ȃ) 1. ki je bistven za ohranjanje življenja: vitalni organi človeka; vitalni procesi v telesu; vitalne funkcije organov; vitalne potrebe bitja / vitalni deli rastline / vitalna moč življenjska // knjiž. ki je bistven za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
róža — e ž (ọ̑) 1. rastlina z izrazitim cvetom: roža cvete, ovene, raste; izpuliti rožo; cvetoče rože; greda, polna rož; cvetela je kot roža / planinske, poljske, vrtne rože / roža diši; nabirati, trgati rože; jesenske, pomladanske, pozne, prve rože;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žíven — vna o prid. (ȋ) knjiž. nanašajoč se na živa bitja: živna gibanja / živna moč življenjska … Slovar slovenskega knjižnega jezika
